Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) je teden med 19. in 27. novembrom. V tem tednu države  članice EU izpostavljajo načela nove okvirne evropske direktive o ravnanju z odpadki, v kateri sta bistveni dve novosti: preprečevanje nastajanja odpadkov ter gledanje na odpadke kot na surovine, ki jih je mogoče ponovno uporabiti. Slovenija se bo letos že drugič pridružila evropskim državam, ki bodo z organizacijo ozaveščevalnih aktivnosti opozarjale na ti dve načeli.
Danes na ravnanje z odpadki v Evropi vplivajo številni predpisi, zlasti Okvirna direktiva o odpadkih (2008/98/ES), ki spodbuja države članice EU, da pri razvijanju svojih nacionalnih politik uveljavljajo hierarhijo ravnanja z odpadki, po kateri je na prvem mestu preprečevanje nastajanja odpadkov.  Preprečevanje nastajanja odpadkov lahko opredelimo kot paleto ukrepov in dejavnosti, s katerimi, se zmanjša:

• količino proizvedenih odpadkov,
• škodljive učinke nastanka in obdelave odpadkov na okolje in človekovo zdravje,
• vsebnost škodljivih snovi v materialih in izdelkih

še preden neka snov, material ali izdelek postane odpadek.

Evropski teden zmanjševanja odpadkov je pomemben predvsem za to, da prebivalce EU opozarjamo na to, da bi se dalo zmanjšati količino odpadkov s preprostimi ukrepi, ki jih lahko izvajamo v vsakdanjem življenju. To je mogoče narediti že tako, da ne nakupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, ki imajo kratko življenjsko obdobje, da ne menjamo oziroma mečemo stran aparatov zgolj zato, ker bi imeli radi druge in podobno.

Še nekaj varčevalnih ukrepov:

- Tiskam vedno na obe strani papirja.
- Ena vrečka je za več nakupov.
- Naj hrana ne postane odpadek.
- Pijem vodo iz pipe.
- Ločujem, zmanjšujem.
- Vlak, avtobus, pešačenje, kolo, to je to!
- Ne zamenjam stvari le zato, ker so stare.

Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, Fakulteto za organizacijske vede, izdelalo spletno anketo o zavrženi hrani, s katero želi ministrstvo pridobiti oceno stanja v Sloveniji in ozavestiti širšo javnost o problematiki zavržene hrane v gospodinjstvih.

Anketa je dostopna na spletni strani:
http://swqlab.fov.uni-mb.si/limesurvey/index.php?sid=31488&lang=sl.  

Povzeto s spletne strani http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/
odpadki/evropski_teden_zmanjsevanja_odpadkov_2011/

22. april je za vse, ki imajo radi posebne dni, svetovni dan Zemlje.

Gre za dan, ko je pred dobrimi 40 leti veliko ljudi sodelovalo skupaj na prireditvah z dobrim namenom opozarjati na spremembe, ki jih v okolju puščamo za sabo. Danes bo verjetno tak, kot vsak drugi dan, lahko pa se »v imenu Zemlje« odpravimo na izlet v naravo, prvič ločimo svoje odpadke glede na surovine, popravimo pipo, ki pušča, spečemo dober, domač kruh, posadimo drevo…

Kjerkoli že ste, razmišljajte globalno in delujte lokalno.

»Pravi okus vode spoznamo šele v puščavi.«

Svetovni dan voda, ki ga praznujemo 22. marca, je bil določen z namenom poudariti pomembnost pitne vode in spodbujati k bolj trajnostnemu upravljanju z viri pitne vode. Predlog je bil prvič predstavljen na Konferenci združenih narodov za okolje in razvoj (UNCED) leta 1992, naslednje leto pa je bil 22. marec s strani Generalne skupščine Združenih narodov razglašen za svetovni dan voda.

Letošnja tema »Voda za mesta«, je kot nalašč zato, da se spomnimo, kako smo Idrijčani zgodovinsko tesno povezani z vodo, ki je v škafu, kakor mehka blazina v postelji, zadržala znamenito tekočo kovino. Iznajdljiv Škafar je v kovini prepoznal dragocenost, ki je res kasneje v kotlino prinesla življenje, nam pa prihodnost. Vodo je takrat odlil in ohranil le, kar je naplavila.

Zdaj pa se zdi, si bosta dete in blazina počasi zamenjala vlogi in pomembnost. Mestni način življenja se namreč v marsičem odmika od načel trajnostnega razvoja, kar se kaže tudi pri zagotavljanju kakovostne pitne vode.

In, da ne bi jutri pili tega, s čimer danes pojimo (beri gnojimo) zemljo, se kot odgovorni občani vprašajmo, kam gre odpadna voda, ki jo v gospodinjstvu in v kmetijstvu ustvarjamo saj le-ta zaradi zemljepisno pogojenih lastnosti naših tal pomembno vpliva na kakovost podzemne vode, ki jo v občini zajemamo za oskrbo s pitno vodo.

Trenutno so v občini Idrija zagotovljene zadostne količine pitne vode, čeprav se raziskovanja za boljšimi in zanesljivejšimi viri pitne vode nadaljujejo. Povprečna količina porabljene pitne vode je v gospodinjstvih v letu 2010 znašala 112 l/osebo, kar nas uvršča med varčnejše v Sloveniji.
Dodatno jo lahko prihranimo tako, da:
- zatesnimo pipe (pri puščanju vode iz pipe v curku debeline 1 mm in pritisku 3,5 bara izgubimo  do 14,5 m³/dan);
- med umivanjem zob vodo zapiramo;
- namesto kopanja se prhamo;
- vrt zalivamo z deževnico, zalivamo lahko tudi vodo, ki ostane po pranju zelenjave.

Pišite nam, kako varčujete z vodo vi, dobre ideje bomo delili z vsemi.