Komunala Idrija

POT ODPADKA

Ko odpadek odvržemo, se njegova pot šele začne

Vsak posameznik se mora zavedati, da odpadke, ki jih povzroči, sicer lahko odloži, znebiti pa se jih ne more. V Sloveniji pri prepričevanju nastajanja odpadkov in snovni izrabi dosegamo vedno boljše rezultate, a še vedno povprečen Slovenec zavrže pol tone odpadkov na leto, od tega vsaj 10 kilogramov še uporabnih stvari. Preden nek predmet zavržemo, torej razmislimo, ali ga lahko ponovno uporabimo, podarimo, izmenjamo ali prodamo. Pred nakupom pa se vprašajmo, ali izdelek resnično potrebujemo, in izbirajmo stvari, ki so trajne po kakovosti in obliki.

Odpadke prevzemamo in odvažamo v zbirne centre

Izrabljene predmete, ki so resnično odslužili svojemu namenu, lahko oddamo v različne zabojnike za odpadke ali pa v zbirne centre. Tam pa se njihova pot šele začne.

Komunala Idrija odpadke iz Zbirnega centra Cerkno večkrat tedensko odvaža v Zbirni center Ljubevč, kjer jih najprej evidentira, nato pa ustrezno pretovori v kontejnerje ali na ustrezne skladiščne površine. V ZC Ljubevč Komunala odvaža tudi odpadke iz idrijskih gospodinjstev ter podobne odpadke, ki nastajajo v gospodarski dejavnosti oziroma pri ostalih pravnih osebah v obeh občinah. V ZC Ljubevč lahko občani sami pripeljete odpadke in jih s pomočjo zaposlenih Komunale ustrezno odložite na za to določena mesta.

Odvozi iz ZC Cerkno v ZC Ljubevč v letu 2018:

421.310 KG ODPADKOV
496 ODVOZOV
34.224 PREVOŽENIH KILOMETROV

Odpadke prevzamejo pooblaščene družbe

Mešane komunalne odpadke, biološke in kosovne odpadke iz ZC Ljubevč JP VOKA Snaga odpelje v Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, ki je največji kohezijski projekt s področja okolja v državi in skrbi za odpadke tretjine Slovenije.

Embalažo prevzamejo pooblaščene družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ostale odpadke (nevarne, kovine ...) pa registrirani prevzemniki na odpoklic. Plačljive odpadke (kovine, čisti papir) Komunala odda najugodnejšemu ponudniku.

Del odpadkov se predela

RCERO sestavljajo razširjeno odlagališče, čistilna naprava za izcedne vode in objekti za predelavo odpadkov. Ključni del regijskega centra so trije objekti, v katerih poteka mehansko-biološka obdelava odpadkov. V teh objektih se obdelujeta dve vrsti odpadkov: ločeno zbrani biološki odpadki in preostanek mešanih komunalnih odpadkov. Sprejeti in sortirani so tudi kosovni odpadki. V RCERO je trenutno vključenih več kot 50 občin, celoten projekt pa vodi JP VOKA Snaga.

V RCERO Ljubljana se odpadki predelajo v gorivo, kompost in surovine, namenjene recikliranju. Manj kot 5 % odpadkov po predelavi konča na odlagališču Barje. Posebnost centra so trije različno obarvani objekti: biološki odpadki potujejo po rumenih, oranžnih in rdečih delih tovarne, mešani komunalni odpadki pa po zelenih in modrih.

Tovornjaki biološke odpadke najprej pripeljejo v halo v velikosti manjšega nogometnega igrišča. Tam se odpadki najprej presejejo: manjši delci potujejo v bioreaktor, kjer ob prisotnosti bakterij poteka razgradnja oziroma gnitje organskih snovi, večji pa gredo pred tem še v mletje, dodatno sejanje in izločitev morebitnih trdnih delcev in kovin.

Produkt gnitja sta kompost najvišje kakovosti in bioplin, ki ga zbirajo v velikem rumenem balonu in uporabljajo za proizvodnjo elektrike in toplote. Mešane odpadke žerjavisti z računalniško vodeno roko preusmerjajo na tekoče trakove za mehansko obdelavo. Drobilnik odpadke grobo zmelje, nato pa potujejo v sito, ki loči različne velikosti odpadkov. Iz sita različne frakcije potujejo po transportnih trakovih, nad katerimi so separatorji, ki izločajo odpadke na podlagi njihovih lastnosti: plastika, papir, aluminij in druge kovine. Vse izločene snovi gredo v tovarne za recikliranje. Česar ni možno reciklirati, predelajo v gorivo, ki ima podobno kalorično vrednost kot rjavi premog.