05 372 72 00 | info@komunalaidrija.si |

petek, 05. april 2019

Napotki za učinkovito kompostiranje

Ena od možnosti za ločeno odlaganje bioloških odpadkov je hišno kompostiranje, kjer pravzaprav posnemamo naravne procese razkrajanja organskega materiala. Na ta način biološke odpadke iz kuhinje in vrta recikliramo učinkovito ter naravi in zdravju prijazno, obenem pa dobimo ekološko najbolj sprejemljivo organsko gnojilo, s katerim lahko okrepimo naše rastline. Pomlad je poleg jeseni najboljši letni čas za postavitev komposta in ko se bodo tla rahlo segrela in osušila, bomo lahko na svojih vrtovih izbrali primerno mesto in začeli zlagati kompostni kup. Pri tem pa je dobro vedeti, kako in kje lahko kompostni kup sploh postavimo in kaj lahko nanj odlagamo. Od izbire kompostnega materiala in načina zlaganja je namreč odvisna kakovost našega komposta. 


Postavitev kompostnega kupa 

Na velikih vrtovih lahko kompost enostavno nalagamo na kup, za večino manjših gospodinjskih vrtov pa je bolj praktična uporaba posode za kompost oziroma kompostnika. Ta je lahko plastičen ali lesen: medtem ko bomo prvega lažje vzdrževali in premikali, je kompostnik iz lesa najboljši termoizolator. Poleg tega lahko lesenega izdelamo sami iz že uporabljenega materiala: iz lesenih palet preprosto izdelamo štirikotni okvir brez dna. 

Kompostnik postavimo na mesto, zaščiteno pred vetrom, najbolje na vrt v bližino drevesa. Ta mu bo zagotovil dovolj sončne toplote, ki bo pospešila proces razgradnje, obenem pa delno senco preko dneva, ki bo preprečila izgubo vlage. 

Tla, kamor bomo postavili kup, morajo biti rahla, dobro odcedena in očiščena plevela. Pred postavitvijo kompostnika oziroma kompostnega kupa nanje položimo zaščitno mrežico proti škodljivcem. 


Oblikovanje in vzdrževanje kompostnika

Na dno komposta najprej položimo plast grobega materiala iz slame, sena ali vej (10 ‒ 20 cm), ki bo omogočila odtekanje odvečne vode in prezračevanje. Nato izmenjaje v slojih nalagamo mešane organske odpadke v višini do 20 cm in tanke vmesne plasti (2,5 cm) vrtne zemlje, hlevskega gnoja in vrtnih odpadkov. Če teh nimamo, uporabimo papir, lepenko, žagovino, slamo, lesni pepel, čajne vrečke, kavne filtre, bombažne in svilene ostanke, hišne pometnine in prah iz sesalnikov. 

Najbolj priporočljiva višina kompostnega kupa je približno 1,5 metra. Z razgradnjo se kup posede in zniža do četrtine svoje prvotne višine.

Glede na vremenske razmere bo treba kompost občasno zaščititi pred obilnim dežjem, snegom, vetrom, mrazom ali neposredno sončno svetlobo. V specializiranih prodajalnah lahko kupite materiale, ki so namenjeni pokrivanju komposta. Če pa želite prihraniti nekaj denarja, uporabite materiale, ki jih imate pri roki – slamo, karton ali črno plastično folijo.

Vseskozi moramo skrbeti tudi za ustrezno vlago ter zračenje, ki sta pogoj za razmnoževanje in delo aerobnih mikroorganizmov. To storimo z občasnim rahljanjem oziroma obračanjem kompostnega kupa, dodajanjem gabezovega listja, ki spodbudi fermentacijo in višje temperature, ali pa z mešanico 100 g sladkorja in 10 litrov mlačne vode, ki jo občasno zlijemo na kompostni kup. 

V prilogi Uredbe so objavljene tudi minimalne zahteve za pravilno kompostiranje. 

Materiali, ki spadajo na kompost, so:

  • ostanki zelenjave in sadja, jajčne lupine, kavna usedlina, čajne vrečke, pokvarjena hrana (brez embalaže), papirnati robčki, 
  • uvelo cvetje, trava, slama, seno, neuporabni deli rastlin, plevel brez semen
  • lesni sekanci, listje, veje, lubje, iglice 
  • lesni pepel 
  • papir, karton, embalaža za jajca, časopisi (ne smejo biti pobarvani ali lepljeni) 
  • volna, bombaž
  • perje, živalska dlaka, lasje

Na kompost ne sodijo:

  • anorganski materiali (guma, plastika, kamen, steklo, sti keramika, ropor, sintetika ...) in kovine
  • materiali, ki vsebujejo barve in druge kemikalije (lakiran les, zdravila, barvne revije)
  • barve, laki, beton, cement, pesek
  • bolne rastline in rastline, ki so jih napadli škodljivci
  • človeški, mačji in pasji iztrebki 
  • kosti
  • trajni pleveli, pleveli s semeni 
  • rastline in ostanki hrane, obdelani s pesticidi
  • jedilno ali motorno olje, nafta, izpusti bencina 

Z ustreznim odlaganjem olja do čistega in zdravega okolja 

Odpadno jedilno olje sodi med nevarne odpadke, saj moti proces naravne razgradnje: če odpadno olje odvržemo med biološke odpadke, na kompost ali drugam v naravo, ga morajo mikroorganizmi razgrajevati več let. Med kompostiranjem v komunalni kompostarni pa razlitega olja ni moč ločiti od ostalih odpadkov. Z enim litrom neustrezno zavrženega odpadnega jedilnega olja lahko onesnažimo tudi do tisoč litrov vode. In ko se olje sčasoma spere v podzemlje do podtalnice, traja več sto let, da se njena kakovost obnovi ali izboljša. 

Občani Idrije in Cerknega si lahko na sedežu Komunale Idrija ali v svojem centru priskrbite namensko posodo za zbiranje odpadnega jedilnega olja. Uporabnikom e-računa za komunalne storitve je posoda na voljo brezplačno, navodila za registracijo na e-račun pa so objavljena tukaj. Zbrano jedilno olje lahko nato oddate v Zbirni center Ljubevč v Idriji, Zbirni center Cerkno, ob letni akciji zbiranja nevarnih odpadkov ali na stojnici Komunale Idrija na Eko dnevu. 

Na Eko dnevu, ki bo 20. aprila 2019 na idrijskem Mestnem trgu, si boste lahko na stojnici Komunale Idrija zagotovili svojo namensko posodo za zbiranje jedilnega olja ali pa oddali zbrano jedilno olje. 

Kazalo strani